[ Pobierz całość w formacie PDF ]
Iztoka.
Zagledal je ob ognju prazne mehove, zvrnjene vrãe,
tla polita z vinom;
95
POD SVOBODNIM SONCEM BESeDA
»PoÏeruhi!« je zarenãal in sunil z nogo speãega voja-
ka, ki se je takoj prebudil in skoãil na noge. V veseli vin-
ski omotici je zakriãal: »Hoj, Radovane! Kak0 en pa si?«
Vsi so se zbudili. Iztok je pri0 el iz ãastnikove spalni-
ce. Slabo je spal, ker ga je skelela rana na nogi.
»PoÏeruhi, vse ste popili! Samogoltniki!«
»Pa smo zasluÏili, oãka,« se mu je smejal Iztok.
»ZasluÏili? Kakor da bi jaz ne bil zasluÏil desetkrat to-
liko.«
»Ti si beÏal, mi smo se pa bili kruto bili.«
»âe se ti zdi moj beg sramoten, pa je bil koristen.«
»Koristen? Ker so ti menda volcjé konja poÏrli.«
»So ga. Ampak tisti volcjé so posebne vrste!«
»Posebne? Kak0 ne? Da imajo po 0 est nog?!«
Mladi Sloven je pomeÏiknil sosedu, ko je tako podra-
Ïil jeznega Radovana.
»Jezik! Bleknil si neumno, da bi zasluÏil torbo na go-
bec. Uganil si pa vendarle. Tisti volcjé so imeli po 0 est
nog.«
»Oho, oho,« so planili vsi hkrati v smeh in silili v Rad-
ovana, naj jim pripoveduje o tej volãji veãerji.
Godec je nekoliko pomolãal. Jezne obrvi so se mu na-
jeÏile, z levico si je iztisnil brado, da so pritekle kaplje
potu, ozrl se je divje po vojakih pa kriknil, kakor bi iz-
bruhnil ves srd in strah iz du0 e: »Tunju0 !«
96
POD SVOBODNIM SONCEM BESeDA
Vojaki so onemeli, Iztok je stopil bliÏe in z divjim hre-
penenjem ponovil: »Tunju0 ?«
»Da, on! Nikjer miru pred kozlobedrnikom! âe spim,
sanjam o njem, ãe potujem, se mi stavlja pred noge ka-
kor laãen pes pred gospodarja. Kakor bi vohal s svojim
nere0 ãevim nosom prek sedem voda! In vselej naletim
nanj, ko sem razoroÏen.«
»Radovane, ne trati besed! Povej, kje si ga videl, kod
tiãi. Takoj udarimo za njim!«
»Prepozno! Da ste me poslu0 ali snoãi, bi visel Tunju0
danes na kolu. ln to bi bilo za marsikoga zelo koristno.«
»Oãka, ni prepozno! Takoj na konje in za njim!«
Vojaki so si Ïe stiskali jermenje za pasom in goreli od
poÏelenja.
»Prepozno, vam pravim. Vol ima samo eno koÏo, to si
zapomnite. Samo ãe bi bili poslu0 ali mene, bi bili mordá
odrli z njega nocoj dve: prva Tunju0 , druga trdnjava.«
Iztoku se je zresnilo lice. Z naglasom poveljnika, ki
mu ni ugovora, je zahteval od starca: »Ne ubijaj ãasa!
Govori, kar sem vpra0 al.«
Radovan je odprl usta, da bi pozabavljal Iztoku. Ali
ustra0 il se je njegovega lica tako, da je pogoltnil zabav-
ljico.
»Tjakaj,« je pokazal z roko, »proti zatonu sem jahal
snoãi. Konj se je pasel grede, jaz sem kimal v sedlu in si
izmi0 ljal lepo pesem. Nazadnje sem mordá celo zaspal.
97
POD SVOBODNIM SONCEM BESeDA
Ne hvalim se, da rad jaham; pa ãe sem Ïe v sedlu, potem
sedim, kakor bi bil eden, to se pravi, oba eno, konj in jaz.
Kar moj serec zarezgeta; odprem oãi, pogledam, Ïolã se
mi je razlil v tem hipu po Ïilah, da sem videl vse zeleno.
Zakaj naravnost v obraz sem pogledal Tunju0 u. Pri
ognju je sedel in z njim mordá 0 e pet ali 0 est Hunov.
Konji so se pasli pred ognjem, zato je moj zarezgetal.
Pograbila me je tolika jeza, da sem planil iz sedla in ho-
tel nad Tunju0 a. Ali zopet ni bilo ne noÏa ne meãa ne
bodala za pasom. To pot pa je bila moja jeza in moj
pogum moja re0 itev. Huni so 0 inili kvi0 ku, zajezdili in
se zadrevili za mojim konjem, ki se je brÏkone spla0 il
Tunju0 evega obraza. Tema je bila tolika, da niso razloãi-
li, je li konj prazen ali ni. ·lo je po stepi tokate, tokate,
jaz pa po trebuhu v praprot in robidovje. Do zore sem
tiãal v grmu, na pol Ïiv, na pol mrtev, in Huni se niso
vrnili. Morda me 0 e sedaj love. Toda jaz sem jih ukanil
in ukanil jih je konj; zakaj modrost ga je ob0 la, odkar je
nosil mene.«
»Za njimi!« se je glasilo kratko povelje Iztokovo.
Nihãè ni veã poslu0 al godca, ki je godrnjal, se jezil,
toÏil o Ïeji in lakoti. Sam si je moral poiskati jedi in pi-
jaãe.
Minili sta dve uri.
Iz trdnjave so prijezdili Sloveni na nizkih traãanskih
vrancih. Za njimi je 0 la dolga vrsta natovorjenih konj.
98
POD SVOBODNIM SONCEM BESeDA
Iztok je dal izprazniti ves tabor. Na konje so oprtali
oroÏje, ki ga je bila velika zaloga: oklepov, 0 lemov, sulic,
kopij, meãev, strelic in lokov, praã in svinãenega Ïeloda.
Do petdeset konj so obremenili s plenom tako, da so se
0 ibili. Odgnali so s seboj tudi nekaj volov, da jim ni bilo
treba tovoriti na konje Ïita za hrano. Ko je od0 el zadnji
tovor skozi vrata, je vrgel Iztok ogorek v kup sena in od-
jezdil. Kmalu se je dvignil gost oblak iznad strehe
prodrli so plameni, trdnjavica je gorela.
Iztok je odbral dva stara vojaka in tri ranjene; da so
gnali zaplenjeno Ïivino. Sodil je, da je ãisto varen pred
pogonom iz Bizanca. Sam z ostalimi vojaki pa je sklenil,
da poi0 ãe Tunju0 a.
»Radovan, ti ostane0 pri tovorih? Poglej, na volih vi-
sijo polni mehovi.«
»Ne reãem, da bi se mi ne prilegla kaplja vina. Ker
gre0 nad Tunju0 a, grem s teboj. Noãem biti brez deleÏa
ob smrti tega kravjerepnika!«
»âast, ãast!« so vzklikali vojaki Radovanu.
»Toda brez oroÏja si, oãka!«
»Ukana je za deset meãev!«
»Torej naprej!«
Iztok je izpodbodel konjiãa, na cesti se je dvignil prah,
tovori so zaostali.
Mehka trava je Ïe gorela v zahajajoãem soncu. Slove-
ni so prebrodili prostrane stepe na levo in na desno ob
99
POD SVOBODNIM SONCEM BESeDA
cesti. Sledili so hunske konje. Toda sledovi so bili zme-
0 ani, kriÏali so se na sever in na jug.
»U0 el je, snetjavec!« je momljal Radovan poten in
truden. Iztok je odposlal po cesti pet vojakov, da so 0 li
tovornikom naproti. Sam pa je iskal prostora za preno-
ãevanje. Gost hrastov gozdiã blizu ceste ga je mikal. Kre-
nili so proti njemu. Zdelanim konjem so pustili povod-
ce na vratovih. Niã niso govorili; trud in spanec sta jih
zmagovala. Le Radovan je sam sebi popeval in zibal z
glavo. ·tiri ãutare si je bil obesil ob sedlo, ko so 0 li iz trd-
njave. Sedaj so bingljale prazne ob konju in zato je go-
dec prepeval in pozabljal, da je truden.
»Tukajle,« je izpregovoril Iztok. »Trava v senci ni po-
Ïgana od sonca; lahko se napasejo vsi konji. Drv nam da
gozd, da si privo0 ãimo vola.«
Vojaki so sneli noge iz stremen, nekaj jih je Ïe posko-
ãilo na tla.
V tem trenutku pa zahre0 ãi Radovan s tako stra0 nim
glasom, da jim je vztrepetal mozeg po kosteh: »Udri,
Iztok, udri Tunju0 a!«
Izza hrastja je zavel rdeã pla0 ã.
Radovan se je zvrnil kakor meh vina s konja v travo,
v Iztokovi roki je blisnil meã, noÏnice vojakov so zaroÏ-
ljale.
Tunju0 ev konj je obstal kakor vkopan; Iztokov se je
vzpel in zacepetal.
100
POD SVOBODNIM SONCEM BESeDA
Sreãalo se je dvoje stra0 nih pogledov iz oãi dveh juna-
kov.
»Umri!« je kriknil Iztok in pognal konja proti Hunu.
Toda Tunju0 ev konj je odskoãil kakor maãka, zamah je
ÏviÏgnil po zraku; preden se je okrenil Iztokov zadrvlje-
ni konj, je sedel Tunju0 ritenski v sedlu in beÏal kriãeã:
»Lok, lok, lok!«
Iz go0 ãe so pomolili 0 e 0 tirje konji glave in sami od
sebe zdirjali za Tunju0 em. Jezdeci so se vsi v diru na
sedlih izprevrgli, napeli loke in proÏili v obraz prega-
njajoãim Slovenom zastrupljene strelice. Iztok je naglo
uvidel, da je pogon brezuspe0 en. Nizki in trudni konji bi
nikdar ne dosegli Hunov. Slovene pa lahko rane streli-
ca in za najmanj0 o prasko neizogibna smrt. PridrÏal
je konja in z majhnim 0 ãitom na komolcu prestregal st-
relice, doklèr so ga dosegale.
»Ne prenoãimo tukaj!« je velel, ko se je vrnil do goz-
diãa.
»Tudi tebi je u0 el,« se je oglasil ves plah Radovan.
»âemu si zakriãal moje ime? Sodil bi bil, da smo Bi-
zantinci, in brez strahu bi mi bil pri0 el pod meã. Naprej
vsi, tovorom naproti!«
Vso noã je gnal Iztok po cesti. Dovolil je samo kratek
odmor, da so napasli in napojili konje. Vedel je dobro, ãe
je blizu kje Hunov tabor, se vrne Tunju0 z vso konjico in
jih porazi. Zato je hotel priti do Donave brez poãitka 0 e
101
POD SVOBODNIM SONCEM BESeDA
ponoãi, dasi so konji poklekali od truda, âe se bo vrnil [ Pobierz caÅ‚ość w formacie PDF ]
zanotowane.pl doc.pisz.pl pdf.pisz.pl aikidobyd.xlx.pl
Iztoka.
Zagledal je ob ognju prazne mehove, zvrnjene vrãe,
tla polita z vinom;
95
POD SVOBODNIM SONCEM BESeDA
»PoÏeruhi!« je zarenãal in sunil z nogo speãega voja-
ka, ki se je takoj prebudil in skoãil na noge. V veseli vin-
ski omotici je zakriãal: »Hoj, Radovane! Kak0 en pa si?«
Vsi so se zbudili. Iztok je pri0 el iz ãastnikove spalni-
ce. Slabo je spal, ker ga je skelela rana na nogi.
»PoÏeruhi, vse ste popili! Samogoltniki!«
»Pa smo zasluÏili, oãka,« se mu je smejal Iztok.
»ZasluÏili? Kakor da bi jaz ne bil zasluÏil desetkrat to-
liko.«
»Ti si beÏal, mi smo se pa bili kruto bili.«
»âe se ti zdi moj beg sramoten, pa je bil koristen.«
»Koristen? Ker so ti menda volcjé konja poÏrli.«
»So ga. Ampak tisti volcjé so posebne vrste!«
»Posebne? Kak0 ne? Da imajo po 0 est nog?!«
Mladi Sloven je pomeÏiknil sosedu, ko je tako podra-
Ïil jeznega Radovana.
»Jezik! Bleknil si neumno, da bi zasluÏil torbo na go-
bec. Uganil si pa vendarle. Tisti volcjé so imeli po 0 est
nog.«
»Oho, oho,« so planili vsi hkrati v smeh in silili v Rad-
ovana, naj jim pripoveduje o tej volãji veãerji.
Godec je nekoliko pomolãal. Jezne obrvi so se mu na-
jeÏile, z levico si je iztisnil brado, da so pritekle kaplje
potu, ozrl se je divje po vojakih pa kriknil, kakor bi iz-
bruhnil ves srd in strah iz du0 e: »Tunju0 !«
96
POD SVOBODNIM SONCEM BESeDA
Vojaki so onemeli, Iztok je stopil bliÏe in z divjim hre-
penenjem ponovil: »Tunju0 ?«
»Da, on! Nikjer miru pred kozlobedrnikom! âe spim,
sanjam o njem, ãe potujem, se mi stavlja pred noge ka-
kor laãen pes pred gospodarja. Kakor bi vohal s svojim
nere0 ãevim nosom prek sedem voda! In vselej naletim
nanj, ko sem razoroÏen.«
»Radovane, ne trati besed! Povej, kje si ga videl, kod
tiãi. Takoj udarimo za njim!«
»Prepozno! Da ste me poslu0 ali snoãi, bi visel Tunju0
danes na kolu. ln to bi bilo za marsikoga zelo koristno.«
»Oãka, ni prepozno! Takoj na konje in za njim!«
Vojaki so si Ïe stiskali jermenje za pasom in goreli od
poÏelenja.
»Prepozno, vam pravim. Vol ima samo eno koÏo, to si
zapomnite. Samo ãe bi bili poslu0 ali mene, bi bili mordá
odrli z njega nocoj dve: prva Tunju0 , druga trdnjava.«
Iztoku se je zresnilo lice. Z naglasom poveljnika, ki
mu ni ugovora, je zahteval od starca: »Ne ubijaj ãasa!
Govori, kar sem vpra0 al.«
Radovan je odprl usta, da bi pozabavljal Iztoku. Ali
ustra0 il se je njegovega lica tako, da je pogoltnil zabav-
ljico.
»Tjakaj,« je pokazal z roko, »proti zatonu sem jahal
snoãi. Konj se je pasel grede, jaz sem kimal v sedlu in si
izmi0 ljal lepo pesem. Nazadnje sem mordá celo zaspal.
97
POD SVOBODNIM SONCEM BESeDA
Ne hvalim se, da rad jaham; pa ãe sem Ïe v sedlu, potem
sedim, kakor bi bil eden, to se pravi, oba eno, konj in jaz.
Kar moj serec zarezgeta; odprem oãi, pogledam, Ïolã se
mi je razlil v tem hipu po Ïilah, da sem videl vse zeleno.
Zakaj naravnost v obraz sem pogledal Tunju0 u. Pri
ognju je sedel in z njim mordá 0 e pet ali 0 est Hunov.
Konji so se pasli pred ognjem, zato je moj zarezgetal.
Pograbila me je tolika jeza, da sem planil iz sedla in ho-
tel nad Tunju0 a. Ali zopet ni bilo ne noÏa ne meãa ne
bodala za pasom. To pot pa je bila moja jeza in moj
pogum moja re0 itev. Huni so 0 inili kvi0 ku, zajezdili in
se zadrevili za mojim konjem, ki se je brÏkone spla0 il
Tunju0 evega obraza. Tema je bila tolika, da niso razloãi-
li, je li konj prazen ali ni. ·lo je po stepi tokate, tokate,
jaz pa po trebuhu v praprot in robidovje. Do zore sem
tiãal v grmu, na pol Ïiv, na pol mrtev, in Huni se niso
vrnili. Morda me 0 e sedaj love. Toda jaz sem jih ukanil
in ukanil jih je konj; zakaj modrost ga je ob0 la, odkar je
nosil mene.«
»Za njimi!« se je glasilo kratko povelje Iztokovo.
Nihãè ni veã poslu0 al godca, ki je godrnjal, se jezil,
toÏil o Ïeji in lakoti. Sam si je moral poiskati jedi in pi-
jaãe.
Minili sta dve uri.
Iz trdnjave so prijezdili Sloveni na nizkih traãanskih
vrancih. Za njimi je 0 la dolga vrsta natovorjenih konj.
98
POD SVOBODNIM SONCEM BESeDA
Iztok je dal izprazniti ves tabor. Na konje so oprtali
oroÏje, ki ga je bila velika zaloga: oklepov, 0 lemov, sulic,
kopij, meãev, strelic in lokov, praã in svinãenega Ïeloda.
Do petdeset konj so obremenili s plenom tako, da so se
0 ibili. Odgnali so s seboj tudi nekaj volov, da jim ni bilo
treba tovoriti na konje Ïita za hrano. Ko je od0 el zadnji
tovor skozi vrata, je vrgel Iztok ogorek v kup sena in od-
jezdil. Kmalu se je dvignil gost oblak iznad strehe
prodrli so plameni, trdnjavica je gorela.
Iztok je odbral dva stara vojaka in tri ranjene; da so
gnali zaplenjeno Ïivino. Sodil je, da je ãisto varen pred
pogonom iz Bizanca. Sam z ostalimi vojaki pa je sklenil,
da poi0 ãe Tunju0 a.
»Radovan, ti ostane0 pri tovorih? Poglej, na volih vi-
sijo polni mehovi.«
»Ne reãem, da bi se mi ne prilegla kaplja vina. Ker
gre0 nad Tunju0 a, grem s teboj. Noãem biti brez deleÏa
ob smrti tega kravjerepnika!«
»âast, ãast!« so vzklikali vojaki Radovanu.
»Toda brez oroÏja si, oãka!«
»Ukana je za deset meãev!«
»Torej naprej!«
Iztok je izpodbodel konjiãa, na cesti se je dvignil prah,
tovori so zaostali.
Mehka trava je Ïe gorela v zahajajoãem soncu. Slove-
ni so prebrodili prostrane stepe na levo in na desno ob
99
POD SVOBODNIM SONCEM BESeDA
cesti. Sledili so hunske konje. Toda sledovi so bili zme-
0 ani, kriÏali so se na sever in na jug.
»U0 el je, snetjavec!« je momljal Radovan poten in
truden. Iztok je odposlal po cesti pet vojakov, da so 0 li
tovornikom naproti. Sam pa je iskal prostora za preno-
ãevanje. Gost hrastov gozdiã blizu ceste ga je mikal. Kre-
nili so proti njemu. Zdelanim konjem so pustili povod-
ce na vratovih. Niã niso govorili; trud in spanec sta jih
zmagovala. Le Radovan je sam sebi popeval in zibal z
glavo. ·tiri ãutare si je bil obesil ob sedlo, ko so 0 li iz trd-
njave. Sedaj so bingljale prazne ob konju in zato je go-
dec prepeval in pozabljal, da je truden.
»Tukajle,« je izpregovoril Iztok. »Trava v senci ni po-
Ïgana od sonca; lahko se napasejo vsi konji. Drv nam da
gozd, da si privo0 ãimo vola.«
Vojaki so sneli noge iz stremen, nekaj jih je Ïe posko-
ãilo na tla.
V tem trenutku pa zahre0 ãi Radovan s tako stra0 nim
glasom, da jim je vztrepetal mozeg po kosteh: »Udri,
Iztok, udri Tunju0 a!«
Izza hrastja je zavel rdeã pla0 ã.
Radovan se je zvrnil kakor meh vina s konja v travo,
v Iztokovi roki je blisnil meã, noÏnice vojakov so zaroÏ-
ljale.
Tunju0 ev konj je obstal kakor vkopan; Iztokov se je
vzpel in zacepetal.
100
POD SVOBODNIM SONCEM BESeDA
Sreãalo se je dvoje stra0 nih pogledov iz oãi dveh juna-
kov.
»Umri!« je kriknil Iztok in pognal konja proti Hunu.
Toda Tunju0 ev konj je odskoãil kakor maãka, zamah je
ÏviÏgnil po zraku; preden se je okrenil Iztokov zadrvlje-
ni konj, je sedel Tunju0 ritenski v sedlu in beÏal kriãeã:
»Lok, lok, lok!«
Iz go0 ãe so pomolili 0 e 0 tirje konji glave in sami od
sebe zdirjali za Tunju0 em. Jezdeci so se vsi v diru na
sedlih izprevrgli, napeli loke in proÏili v obraz prega-
njajoãim Slovenom zastrupljene strelice. Iztok je naglo
uvidel, da je pogon brezuspe0 en. Nizki in trudni konji bi
nikdar ne dosegli Hunov. Slovene pa lahko rane streli-
ca in za najmanj0 o prasko neizogibna smrt. PridrÏal
je konja in z majhnim 0 ãitom na komolcu prestregal st-
relice, doklèr so ga dosegale.
»Ne prenoãimo tukaj!« je velel, ko se je vrnil do goz-
diãa.
»Tudi tebi je u0 el,« se je oglasil ves plah Radovan.
»âemu si zakriãal moje ime? Sodil bi bil, da smo Bi-
zantinci, in brez strahu bi mi bil pri0 el pod meã. Naprej
vsi, tovorom naproti!«
Vso noã je gnal Iztok po cesti. Dovolil je samo kratek
odmor, da so napasli in napojili konje. Vedel je dobro, ãe
je blizu kje Hunov tabor, se vrne Tunju0 z vso konjico in
jih porazi. Zato je hotel priti do Donave brez poãitka 0 e
101
POD SVOBODNIM SONCEM BESeDA
ponoãi, dasi so konji poklekali od truda, âe se bo vrnil [ Pobierz caÅ‚ość w formacie PDF ]